Furlanija je vsekakor referenčna točka za zgodnji srednji vek, za zgodovino Langobardov, od Historia Langobardorvm, ki ga je napisal Paolo Diacono, do Cividale, prve vojvodine kraljestva.

Toda Furlanija ima veliko starejšo veličastno zgodovino, povezano z ljudstvom, ki velikim Langobardom nima kaj zavidati: Kelti Karni.

Carni so bili ljudstvo keltskega jezika in kulture, naseljeno predvsem na območju, ki danes nosi njihovo ime, Carnia. Obstajajo dokazi o njihovi poselitvi na tem območju od četrtega stoletja pred našim štetjem

Prvotno z ravnic med Renom in Donavo so se Carni preselili in naselili okoli leta 400 pr.n.št. v današnjo Furlanijo, Štajersko, Koroško in severozahodno Slovenijo ter prečkali Alpe na takrat še neznanem prelazu Passo del Monte Croce Carnico. Rimljani, tako zelo, da zgodovinar Tit Livije, ko govori prav o prihodu Mesa, piše "... per saltus ignotæ antea viæ transgressi ..." [Annales 39,45].

Celo zgodovinar Strabone postavlja Oi Kàrnoi ali Carni "nad in onstran Venetov", zato se je naselil v bližini Jadranskega zaliva, južno od Vzhodnih Alp, ki povezuje isti Tergeste (Trst) s Carni in ga definira "Carnic". vas ":" ... Tergheste komès Karnikès." [Geografija VII-5,2].

Kmalu so prišli v stik z bližnjimi populacijami, zlasti z Benečani in Reti.

Karnija, Kranjska, Koroška in Kraška so dobila ime po Keltih, ki so prišli iz druge strani Alp.

Obstaja veliko arheoloških pričevanj, ki nam pripovedujejo o zgodovini in navadah Carnov, ki prihajajo iz nekropol Misincinis, Paularo, Verzegnis, Amaro, Raveo, Lauco in Tolmezzo, tudi nekaj srebrnikov je bilo najdenih v cerkvi sv. Pietra Karnskega. , na Plan da Vincule, ki sega v tretje stoletje pr